moštvò

  • 71ligáški — a o prid. (á) nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 72líter — tra m (í) 1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre // steklenica,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 73manager — in menedžer ja [ménedžer] m (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki vodilni uslužbenec podjetja; direktor, ravnatelj: družbo upravljajo managerji; odločilna vloga managerjev 2. publ. voditelj, organizator zlasti v gospodarstvu: biti manager… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 74márškompaníja — e ž (ȃ ȋ) voj., v stari Avstriji četa, pripravljena za odhod na fronto: marškompanija je odšla na fronto; moštvo marškompanije …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 75móštven — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na moštvo: moštveno prvenstvo, tekmovanje / moštveni športi; moštvene igre / moštveni igralec / moštveni prostori móštveno prisl.: tekmovali bodo posamezno in moštveno …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 76namáhati — am, in namáhati tudi namaháti am dov. (á; á á á) ekspr. natepsti, pretepsti: napadalca je pošteno namahal; namahati s palico, šibo / domače moštvo bodo spet namahali premagali ● ekspr. namahali so za dva voza trave nakosili so …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 77naspróten — tna o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 78nasprótnik — a m (ọ̑) 1. kdor komu nasprotuje: biti komu nasprotnik; dolgoletna nasprotnika sta se pobotala; dokazal je nasprotnikom, da ima prav; pri svojem delu ima veliko nasprotnikov; skušal je onemogočiti svojega političnega nasprotnika; nevaren, ekspr …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 79natólči — tólčem [ou̯] dov., natólci natólcite in natolcíte; natólkel natólkla (ọ) 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 80navijáč — a m (á) 1. šport. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijači so navduševali domače moštvo; hokejski, nogometni navijači // ekspr. (navdušen) privrženec: bil je najdelavnejši navijač v… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika